dr. Darija Aleksić

dr. Darija Aleksić

Docent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani

“Če želimo živeti v bolj etični družbi, moramo najprej spremeniti sami sebe. Etično družbo namreč sestavljajo etični posamezniki.”

Dr. Darija Aleksić je članica Katedre za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na fakulteti sodeluje pri sledečih predmetih: Organizacijsko vedenje, Uvod v poslovanje, ter Management in ekonomika projektov. Med drugim se ukvarja s preučevanjem etike, odklonskega vedenja, deloholizma, motivacije in ustvarjalnosti v poslovnem svetu. Darija se redno udeležuje domačih in mednarodnih konferenc (znanstvenih in strokovnih) s področja managementa ter poslovne etike. Svoje prispevke objavlja v domačih in mednarodnih revijah. Je tudi soustanoviteljica Društva za poslovno etiko in etično voditeljstvo ter članica strokovnega sveta društva, katerega poslanstvo je ozaveščanje javnosti in širjenje koncepta poslovne etike, etičnega voditeljstva in etike v širšem smislu, v gospodarstvu, javnih ustanovah in civilni družbi.

PRISPEVEK NA KONFERENCI: Deviantnost na delovnem mestu – vedenje, ki muči 95 % organizacij

 

Deviantnost na delovnem mestu opredelimo kot prostovoljno vedenje, ki krši pomembne organizacijske norme, in s tem ogroža blaginjo organizacije, njenih članov, ali oboje (Robinson & Bennett, 1995). Deviantno vedenje zaposlenih se odraža v različnih oblikah in lahko vključuje produkcijsko deviantnost (kršenje standardov kakovosti ali kvantitete pri nudenju storitev ali izdelka), lastninsko deviantnost (zaseg ali uničenje lastnine organizacije), osebno agresivnost (sovražna ali agresivna dejanja, ki imajo lahko hude posledice za posameznika ali ugled organizacije), politično deviantnost (favoriziranje deležnika), krajo na delovnem mestu ter neupravičeno odsotnost z dela. Deviantno vedenje je torej neprimerno organizacijsko vedenje, ki je žal prisotno skoraj v vsaki organizaciji. Raziskave namreč kažejo, da so različne oblike deviantnega vedenja prisotne kar v 95 % organizacij (Zhang, Luo, Liao, & Peng, 2015). V ZDA ocenjeni stroški deviantnega vedenje na delovnem mestu znašajo vrtoglavih 200 milijard $ na leto. Zaradi visoke stopnje pojavnosti in finančnih stroškov, povezanih z deviantnim vedenjem, deviantno vedenje na delovnem mestu predstavlja eden najresnejših problemov današnjih organizacij. Namen prispevka je prispevati k razumevanju deviantnega vedenja na delovnem mestu. V prispevku bom predstavila rezultate raziskave, s pomočjo katere sem želela ugotoviti vpliv osebnih dejavnikov (tj. zanosa pri delu in ustvarjalnosti zaposlenih) in situacijskih dejavnikov (tj. jasnih ciljev) na pojavnost deviantnega vedenja na delovnem mestu.

↫Nazaj na govorce

 

 

dr. Srečo Dragoš

dr. Srečo Dragoš

Docent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani

Dr. Srečo Dragoš, sociolog in socialni delavec, je predavatelj Fakultete za socialno delo, Univerza v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s področji splošne sociologije, sociologije religije, s socialno politiko in s socialnim delom.

V zadnjem času se ukvarja predvsem s socialnimi neenakostmi in socialnim kapitalom v Sloveniji.

PRISPEVEK NA KONFERENCI: Etika participacije

 

1. Etične dileme se ne pojavljajo le znotraj posameznih normativnih sistemov (osebni, službeni, profesionalni, zakonodajni, družbenokulturni), pač pa tudi med njimi.

2. Najkompleksnejše etične dileme se pojavljajo na presekih med normativnimi sistemi.

3. Problemov na presekih ni možno razreševati brez avtonomije sistemov, ki tvorijo preseke.

4. Presečni problemi so rešljivi z vzajemnim prežemanjem (interpenetracijo), ne pa z medsistemsko subordinacijo niti s kolonizacijo.

5. Brez notranje participacije ne more biti poslovna etika družbeno odgovorna do okolja, saj postane nedosledna, protislovna in neprepričljiva.

6. Participacija je (tudi) tehnološki odgovor na rastoči pomen človeškega kapitala kot enakovrednega produkcijskega dejavnika.

↫Nazaj na govorce

 

 

mag. Anita Hrast

mag. Anita Hrast

Direktorica IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti

“Mladi potrebujejo koga, da verjame vanje. In da jim odpre vrata ter nudi svobodo pri ustvarjanju, plačilo za opravljeno delo…. Mladi potrebujejo spoštovanje, priznanje, podporo in spremljanje na poti v svet podjetništva in v podjetnost. Z mreženjem, povezovanjem in sodelovanjem z različnimi generacijami bodo lahko zadovoljili temeljno družbeno odgovornost – to je ekonomsko. In z njo bodo lahko ustvarjali družine, se osamosvojili in tudi sami vlagali v razvoj družbe in gospodarstva ter pomagali naslednjim generacijam mladih na tej poti.”

mag. Anita Hrast, je soustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (od 2004 dalje). Bila je tudi soustanoviteljica in sekretarka društva Ozara, Slovenija – Nacionalno združenje za kakovost življenja (1994-2000), direktorica marketinške agencije Verus (2003-2004), avtorica oddaje »7 minut za gospodarstvo« (Radio Maribor, 2003-2006), novinarka v različnih medijih (1989-1995), direktorica oglaševanja (SPEM), vodja projektov v PR in marketinških agencijah (nagrada bronasti Effie 2003, Spektra Press), produktna menedžerka in prokuristka v Založbi Forum Media (razvoj novih izdelkov). Leta 2016 je magistrirala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in pridobila naziv magistrica znanosti. Je registrirana raziskovalka pri ARRS (za ogled njene bibliografije vpišete šifro raziskovalca: [28701] na www.sicris.si).

Raziskuje in objavlja prispevke s področja družbene odgovornosti in komuniciranja v različnih revijah in na slovenskih ter mednarodnih znanstvenih konferencah. Raziskuje in razvija nove pristope v komuniciranju, nove projekte in storitve za različne naročnike (podjetja, mediji, organizacije, posamezniki) ter se povezuje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, strokovnjaki, predvsem z namenom razvoja in uveljavljanja družbene odgovornosti. Poslovno svetuje, organizira poslovna in strokovna srečanja ter znanstvene sestanke, konference.

Predava slovenskim in tujim udeležencem strokovnih in znanstvenih konferenc ter številnim podjetjem na področju menedžmenta, organiziranja poslovanja, marketinga ter družbene odgovornosti. Usposablja mlade, tudi brezposelne, za vstop v podjetništvo in nevladništvo ter jim pomaga učinkovito izvajati delo na teh področjih.

PRISPEVEK NA KONFERENCI: Pakt za mlade – Slovenija in Evropa

 

Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnološkega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spremembe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je več kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževalnega sistema. Še vedno je več kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in usposabljanje. Izgubljajo možnosti za učenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vključujoče družbe.

CSR Europe je organizacija, ki združuje podjetja in nacionalne partnerske organizacije na področju družbene odgovornosti. Ena od njihovih evropskih kampanj je Pakt za mlade, s katerim želijo v nekaj letih ustvariti 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest v Evropi.

Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. K sodelovanju vabijo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, učitelje, trenerje, učence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vključitev.

V Sloveniji kampanjo Pakt za mlade vodi Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Skupaj z drugimi organizacijami po Sloveniji in Evropi se zavezujemo k uresničevanju naslednjih ciljev in ukrepov:

1. POVEČANJE števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami

2. ZMANJŠEVANJE vrzeli pri spretnostih

3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje

V pripravi je 28 nacionalnih akcijskih načrtov, ki bodo vzpostavljeni v državah članicah na pobudo in v koordinaciji s CSR Europe. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delovno mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurenčnosti bodo s pomočjo tega Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srečanju novembra 2017. Tudi Slovenija pripravlja predlog Nacionalnega akcijskega načrta na temo Pakt za mlade, ki bo predstavljen predvidoma 23. maja letos v Ljubljani na 2. mednarodni konferenci PODJETNIŠTVO, MLADI IN DRUŽBENA ODGOVORNOST 2017: Pakt za mlade Slovenija – Ustvarjanje Nacionalnega akcijskega načrta.

↫Nazaj na govorce

 

 

dr. R. Boyd Johnson

dr. R. Boyd Johnson

Mednarodni raziskovalec na Indiana Wesleyan University, ZDA

Dr. Johnson je vodja doktorskega programa Organizacijskega vodenja na Univerzi Wesleyan v Indiani, ZDA. Boyd Johnson ima doktorat iz mednarodnih študij, diplomiral in kasneje magistriral je iz antropologije, ima pa tudi magisterij iz teologije. Trenutno je vodja doktorskega programa Organizacijskega vodenja na Univerzi Wesleyan v Indiani, kjer poučuje že več kot 18 let. Pred tem je 16 let delal v agenciji World Vision International, kjer je bil znanstveni sodelavec, pomočnik direktorja za vodenje (območje južnega Tihega oceana), direktor poslovanja (Tajska), direktor virov (azijska regija), območni direktor (Pakistan) in direktor strateških virov (Kanada).

Dr. Johnson je vodil usposabljanja, svetoval in poučeval v več kot 50 državah, obiskal je več kot 70 narodov na šestih celinah in živel v šestih državah. Ima dvojno državljanstvo – kanadsko in ameriško. Njegovo raziskovalno področje zajema proučevanje medkulturnega vodenja s posebnim poudarkom na kulturni inteligenci. Dr. Johnson od leta 2013 izvaja obsežen raziskovalni projekt v štirih državah Vzhodne Evrope: Ukrajina-Moldavija in Slovenija-Srbija.

↫Nazaj na govorce

 

 

ddr. Matjaž Mulej

ddr. Matjaž Mulej

Zaslužni profesor, IRDO in UM EPF

“Sodobna temeljna dilema je: ali družbena odgovornost (kot odgovornost za vplive) na družbo, tj. ljudi in naravo ali tretja svetovna vojna (ki v obliki vojne proti terorizmu teče že skoraj dve desetletji) in konec sedanje civilizacije človeštva. Poslovna etika je del družbene odgovornosti.”

Dr. Matjaž MULEJ, 1941, Slovenec, je doktor ekonomskih znanosti (s področja teorije sistemov) in doktor menedžmentskih znanosti (s področja inovacijskega menedžmenta), zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij. Deluje na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Sept. 2001 se je upokojil, ne da bi nehal sodelovati v raziskovalnem in pedagoškem procesu na več slovenskih in tujih univerzah. Je avtor dialektične teorije sistemov in teorije inovativnega poslovanja (za tranzicijske razmere). Objavljal je v +40 deželah in služboval v šestih. Objavil in (so)uredil je preko 60 knjig in zbornikov v Sloveniji, ZDA, Avstriji, Argentini, Češki, Japonski, Mehiki, Kitajski, Rusiji. Je član več mednarodnih uredniških in/ali organizacijskih odborov revij in mednarodnih konferenc. Bil je gostujoči profesor in raziskovalec v tujini 15 semestrov, med drugim na Cornell U. (kot gostujoči profesor po programu Fulbright), ZDA, in več drugih univerzah v ZDA, Mehiki, Avstriji, Kitajski, Nemčiji. Vsaj 50 nadaljnjih predavanj je imel kot posamična ali krajše obiske na več univerzah v Avstriji, Argentini, Hrvaški, nekdanji Jugoslaviji, Japonski, Kitajski, Mehiki, Nemčiji, nekdanji NDR, Rusiji, Veliki Britaniji itd. Pod njegovim mentorstvom je doslej doktoriralo 26 kandidatov in magistriralo 61. Član komisij za zagovor doktorskih disertacij je bil razen v Sloveniji v Hrvaški in Španiji. Kot svetovalec s področja celovitega ravnanja v invencijsko-inovacijsko-dofuzijskih procesih je bil v podjetjih, zlasti slovenskih v obdobju 1981-2015 skoraj 500 krat. Bil je tudi dekan in prorektor Univerze v Mariboru v obdobju 1997-2001. Od l. 2006 se intenzivno ukvarja s teorijo in aplikacijo družbene odgovornosti v okviru IRDO Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (www.irdo.si). V registru raziskovalcev ima številko 8082; tam je zapisanih preko 1.800 avtorskih postavk. Ima okrog 800 citiranosti (podatek iz ResearchGate) in letno po 5 člankov v revijah prvega ranga (pretežno s soavtorji, ker ne verjame, da je en sam avtor lahko dovolj celovit).

Med vidne časti štejemo članstvo v treh Akademijah znanosti in umetnosti – Newyorški (1996, izstopil), Evropski s sedežem v Salzburgu (2004) in Evropski s sedežem v Parizu (2004), za sistemske in kibernetske vede (Dunaj, 2010, prvi predsednik, zdaj podpredsednik). Med javnimi zadolžitvami je vidna naloga podpredsednika International Federation for Systems Research (IFSR) v obdobju 2002-2006 ter vloga predsednika IFSR od 2006 – 2010. (IFSR ima 46 asociacij članic s članstvom na vseh celinah.).

PRISPEVEK NA KONFERENCI: Globalni pogled na nujo družbene odgovornosti danes in jutri

 

Ves svet je v resni eksistenčni nevarnosti. Liberalizem Adama Smitha je predvideval prosti trg brez monopolov in z dovolj dolgoročnim in širokim razmišljanjem podjetnikov, da jim “nevidna roka” pove, da se jim odgovorno ravnanje do partnerjev (odjemalcev, dobaviteljev, sodelavcev, širše družbe in narave, ne samo do lastnikov) splača, ker ustvarja zvestobo, s tem pa dobičke na dolgi rok, ne samo na kratkega. Obdobje obeh svetovnih vojn in svetovne gospodarske krize med njima je pokazalo, da je ozkosrčno in kratkoročno pojmovanje “nevidne roke” smrtno nevarno. Po 2. svetovni vojni so – z ustanovitvijo OZN in s podpornim namesto z uničevalnim odnosom do Nemčije, vojne poraženke, pa tudi z ustanovitvijo predhodnih faz današnje Evropske unije, najbolj globalno vplivni ljudje in njihove organizacije – za kratek čas sprejeli Smithovo pojmovanje “nevidne roke”. Neoliberalizem ga je izključil in podprl zlorabe vpliva. Pod imenom svobodnega trga se je razvila strahotna globalizacija globalnega poslovnega prostora: 0,004% organizacij po podatkih iz švicarske raziskave iz l. 2011 obvladuje 80% svetovnega poslovanja; osem oseb ima po podatkih iz l.2016 toliko imetja kot polovica človeštva. Itd. Že skoraj dve desetletji poteka globalna vojnaproti terorizmu (ne da bi njeni povzročitelji sprejemali največ njenih žrtev, ki jih je že skorajsto milijonov, kar je več od smrtnih žrtev obeh svetovnih vojn skupaj). Ker se znanje inoprema razvijata in uporabljata pod vplivom prevladujočih vrednot, kulture, etike in norm (VKEN), so na globalni ravni začeli iskati pot iz slepe ulice neoliberalizma s konceptom “družbene odgovornosti”. Po desetletju zelo obsežnega truda so sprejeli mednarodni svetovalnistandard ISO 26000, ki uveljavlja liberalizem Adama Smitha in sega preko pravnega reda v VKEN, torej moralo:

– s tremi temeljnimi pojmi, ki so:

(1) odgovornost za vplive na ljudi in naravo, tj. na družbo, (2) soodvisnost in (3) celovito ravnanje, in

– s sedmimi načeli, ki jih podpirajo in so:

(1) pristojnost ali uradna odgovornost,

(2) preglednost (četudi ne popolna),

(3) etično ravnanje (poštenost, enakovrednost, celovito upoštevanje deležnikov), spoštovanje (4) interesov deležnikov (torej ne samo lastnikov),

(5) vladavine prava (a ne monopolističnega),

(6) mednarodnih norm (a nemonopolističnih),

(7) človekovih pravic.

Skratka, sodobna dilema se glasi: ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST in obstoj sedanje civilizacije človeštva ALI 3. SVETOVNA VOJNA in planet Zemlja brez ljudi. Ali z drugimi besedami: etiko soodvisnosti in zadostno in potrebno celovitost namesto enostranskosti potrebujemo, da postanemo državljani (tudi) sveta namesto da ostanemo sovražniki svojih otrok in vnukov (kar s sedanjim odnosom do naravnega okolja kot pogoja za obstoj in s sedanjo obliko svetovne vojne smo kot človeštvo).

Ključne besede: družbena odgovornost, nevidna roka, obstoj sedanje civilizacije človeštva

↫Nazaj na govorce

 

 

mag. Irena Prijović

mag. Irena Prijović

Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije

Mag. Irena Prijović, deluje od leta 2004 kot generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, s katerim je povezana že od njegove ustanovitve leta 1997. Je diplomirana ekonomistka (Univerza Ljubljana), ki je študij nadaljevala na Fakulteti za družbene vede (smer Management neprofitnih organizacij), kjer je magistrirala s temo Učinkovitost delovanja nadzornih svetov. Profesionalno se ukvarja s področjem korporativnega upravljanja in vodenja neprofitnih in nevladnih organizacij. Na področju korporativnega upravljanja se ukvarja s postavljanjem različnih standardov, kodeksov in priporočil, raziskavami in certificiranjem znanj za delovanje v nadzornih svetih in upravnih odborih. Je soavtorica in urednica različnih publikacij in priročnikov s tega področja. V letu 2015 je svoje poznavanje dela nadzornih svetov nadgradila z izobraževanjem s področja učinkovitosti upravnih odborov na Harvard Business School. Od maja 2010 je tudi članica nadzornega sveta Petrola d.d. Mednarodno je dejavna kot članica Upravnega odbora ecoDa (European Confederation of Directors’ Association) v Bruslju, kjer je tudi članica različnih delovnih skupin in komisij. Z aprilom 2017 bo prevzela dveletni mandat predsedovanju ecoDa. Je članica član European Corporate Governance Codes’ Network (ECGCN). Že vrsto let mednarodno sodeluje in predava pri GCGF (Global Corporate Governance Forum) in IFC (International Financial Center), ki delujeta v okviru Svetovne banke. Od leta 2012 je svetovalka Svetovne banke na projektih v JVE in Evroaziji.

↫Nazaj na govorce

 

 

Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac

Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac

Redna profesorica na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani

adriana.rejc.buhovac@ef.uni-lj.si

“Poslovna etika je filozofska disciplina—v praksi podjetij bi bilo pravilneje govoriti o poslovni morali ali morali poslovnežev. Moralno vedenje pa je eno samo: čisti vesti da mirno spati. Še bolje, pomeni ravnati tako, da je lahko pravilo moje volje kar načelo univerzalne ureditve, zakonodaje. Najlažje presodimo, ali je neko dejanje moralno ali nemoralno, če si zamislimo, kaj se zgodi v družbi, če ga ‘multipliciramo’.
Družbeno odgovorne (trajnostno naravnane) poslovne odločitve so tiste, ki v ozir jemljejo tudi koristi za družbo, naravno okolje in gospodarstvo.”

Adriana Rejc Buhovac je redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predavateljica na področju strateškega managementa, družbene odgovornosti podjetij in merjenja uspešnosti poslovanja, tako na dodiplomski kot podiplomski ravni (IMB, MBA).

Njeno raziskovalno in znanstveno-publicistično delo je usmerjeno v izzive razvijanja in uresničevanja strategij ter managersko kontrolo, zadnja leta zlasti na področju trajnostnih strategij in trajnostne naravnanosti poslovanja. V soavtorstvu z Marc J. Epsteinom (Rice University, Harvard Business School, Stanford Business School, INSEAD) je napisala knjigo Making Sustainability Work: Best Practices in Managing and Measuring Corporate Social, Environmental, and Economic Impacts, Revised 2 nd Ed. (2014, Greenleaf Publishing Ltd. & Berrett-Koehler Publishers Inc.). Je soavtorica štirih Management Accounting Guidelines (CMA Toronto & AICPA New York), “Evaluating Performance in Information Technology”, “Identifying, Measuring, and Managing Organizational Risks for Improved Performance”, “The Reporting of Organizational Risks for Internal and External Decision-Making” in “Performance Measurement of Not-for Profit Organizations”. Je tudi soavtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja trajnostnih strategij, med drugim “Managing Social, Environmental and Financial Performance Simultaneously”, “Solving the Sustainability Implementation Challenge” and “Why Nike Kicks Butt in Sustainability”.

Kot svetovalka je sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi podjetji na področju razvijanja strategij in managerske kontrole. V okviru Centra za poslovno odličnost EF (CPOEF) sodeluje na različnih akademijah in je ena najbolje ocenjenih izvajalk. Je podpredsednica Etične komisije na Ekonomski fakulteti.

PRISPEVEK NA KONFERENCI: Izzivi razvijanja in uresničevanja trajnostnih strategij

 

Strategija, če je smiselno zapisana, predstavlja pot, ki vodi do dolgoročnih ciljev. V tehničnem smislu gre za niz hipotez ali vzročno-posledičnih povezav med strateškimi aktivnostmi in strateškimi rezultati. Če je strategija dobro premišljena, temelječa naosrednjih sposobnostih podjetja in ustrezno vpeta v okolje podjetja, potem bodo hipoteze držale in pot bo v resnici pripeljala do želenega cilja. Trajnostna strategija (angl.sustainability strategy) ali družbeno odgovorna strategija (angl. CSR strategy) ni v tem pogledu nič drugačna, le da vsebuje takšne strateške aktivnosti, ki poleg poslovnih koristi ustvarjajo tudi koristi za družbo, okolje in ekonomijo. Nekatera podjetja razvijajo dveločeni strategiji, korporativno (poslovno) in trajnostno strategijo, in sicer tako, da je trajnostna strategija korporativni podrejena in prispeva k doseganju poslovnih ciljev. Druga podjetja razvijejo le poslovno strategijo in vanjo vključijo trajnostne vsebine. Oba pristopa sta ustrezna. Vodilna podjetja po vsem svetu razvijajo trajnostne strategije. Nekateri managerji skušajo na ta način bolje obvladovati stroške poslovanja, drugi so uspeli z družbeno, okoljsko in ekonomsko odgovornimi procesi in izdelki/storitvami ustvariti trajno prepoznavnost na trgih in konkurenčno prednost (General Electric, Nike, P&G idr.). Razvijanje in uresničevanje trajnostnih strategij pa je bistveno zahtevnejše. V osnovi že zato, ker v podjetjih ni pravilnega razumevanja koncepta trajnostne naravnanosti poslovanja oziroma družbene odgovornosti in je prisoten zadržek, češ, to bo škodilo poslovni uspešnosti. Izzivi pa so precejšnji tudi:

  • ker je cilj hkrati dosegati uspešnost na družbenem, okoljskem, ekonomskem in finančnem področju, česar managerji običajno niso vajeni;
  • ker je družbene, okoljske in ekonomske učinke težko kratkoročno meriti;
  • ker so managerji pogosto pod pritiskom kratkoročnih finančnih ciljev (ki so običajno kriterij za izplačilo variabilnih nagrad);
  • ker je odzive deležnikov pogosto težko predvideti pa tudi;
  • ker se prioritete v družbi (in v podjetju) nenehno spreminjajo.

V prispevku bomo predstavili, kako se spopasti z izzivi pri razvijanju in uresničevanju trajnostnih strategij.

↫Nazaj na govorce

 

 

mag. Vesna Vodopivec

mag. Vesna Vodopivec

Direktorica Sektorja za upravljanje s kadri in razvoj organizacije v NLB d.d.

“Od besed k dejanjem. Notranje vrednote se odsevajo v našem ravnanju, v ravnanju podjetij. Zdrav temelj je osnova vseh nadaljnjih prizadevanj.

Mag Vesna Vodopivec je direktorica Sektorja za upravljanje s kadri in razvoj organizacije v NLB d.d. od leta 2011. NLB d.d. se lahko že drugič zapored pohvali s pridobitvijo certifikata Top Employer, neodvisnega inštituta na Nizozemskem. Celotno delo kadrovske ekipe temelji na razvoju, vpeljavi dobrih praks in trendov. Pred tem je bila zaposlena v mednarodnem podjetju, delovala je na različnih področjih, še vedno je predavateljica na višjih in visokih šolah in aktivna v različnih društvih.

PRISPEVEK NA KONFERENCI: CSR –HR = (samo) PR

 

Pomen družbene odgovornosti (končno) vstopa v ospredje, zavedanje se krepi in podjetja si prizadevajo in vpeljujejo različne prakse in oblike. Pomembni so vsi deležniki, notranji in zunanji. Kako poiskati ravnotežje, a je kdo pomembnejši, kdo prvi? A resno živimo pojem »družbene odgovornosti«, smo vključili HR ali je to samo PR? Vprašanja, ki si jih mora vsako podjetje odgovoriti in postavljeno enačbo uravnotežiti. Ko to doseže, vse te učene besede začne živeti, s podjetjem so v ravnotežju zaposleni in okolje.

↫Nazaj na govorce

 

 

Vasja Žemva

Vasja Žemva

Vodja projekta »Otroci si želijo pomagati« pri Gorski reševalni zvezi Slovenije

Žemva Vasja, rojen 22.05.1947. V letih 1977 do 1993 sodelavec podkomisije za letalsko reševanje pri GRS. Skupaj z prim.dr.Iztokom Tomazinom,dr.med., v letih 1980 do 1993 avtor projekta RHS (Reševalni helikopter Slovenije) – organizacija službe HNMP (helikopterske nujne medicinske pomoči) v Sloveniji. Leta 1993 na predlog ZR Nemčije in Švice ustanovni član prve mednarodne nevladne organizacije za letalsko reševanje EURAMI (European Aero Medical Institute). Avtor prve slovenske knjige o letalskem in helikopterskem reševanju »Letalsko reševanje« (2010). Od leta 2012 naprej pri GRZS vodja projekta »Otroci se učijo pomagati«. (otroke 1. in 2. razredov osnovnih šol v sodelovanju z Fakulteto za zdravstvo Jesenice in URSZR učimo prve pomoči in ukrepanja ob nesrečah). Avtor službene značke letalcev-reševalcev pri GRZS (1985) in avtor jubilejne značke ob stoti obletnici GRS (2012).

↫Nazaj na govorce